- zastrupítev
- -tve ž (ȋ) glagolnik od zastrupiti: umreti zaradi zastrupitve; množična zastrupitev; zastrupitev krvi; zastrupitev s hrano, plinom; znaki zastrupitve / zastrupitev zemljišč
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zastrupítev
Look at other dictionaries:
acidóza — e ž (ọ̑) med. zastrupitev s kislimi snovmi: umreti za acidozo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
alimentáren — rna o prid. (ȃ) med., v zvezi z zastrupitev, obolenje ki ga povzroči hrana … Slovar slovenskega knjižnega jezika
alkalóza — e ž (ọ̑) med. zastrupitev z alkalnimi snovmi: alkaloza krvi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
botulízem — zma m (ȋ) med. zastrupitev s hrano, zlasti z mesom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
fenól — a m (ọ̑) kem. 1. kristalna, v vodi topna snov, izvedena iz benzena z zamenjavo enega atoma vodika s hidroksilno skupino: zastrupitev rib zaradi fenola v odplakah // raztopina te snovi: razkužiti s fenolom; duh po fenolu 2. nav. mn. aromatska… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
intoksikácija — e ž (á) med. zastrupitev, zastrupljenje: infekcije in intoksikacije / alimentarna intoksikacija ki jo povzroči hrana; alkoholna intoksikacija ki jo povzroči alkohol … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jedkovína — e ž (í) sredstvo za jedkanje: jedkati z jedkovino; jedkovina za jedkanje litografskega kamna // redko jedka snov: poškodba, zastrupitev z jedkovinami … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kemíja — e ž (ȋ) veda o lastnostih in spremembah snovi: uporabna kemija / jedrska, nuklearna kemija / fizikalna kemija ki proučuje fizikalne pojave pri kemičnih reakcijah; fiziološka kemija ki raziskuje kemične procese v organizmih; forenzična kemija ki… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mnóžičen — čna o prid. (ọ̑) nanašajoč se na množico: a) publ. elitna in množična kultura / redko ta avto je množično vozilo ljudsko b) množičen beg ljudi z okupiranega ozemlja; množična zastrupitev s hrano; množično ubijanje, umiranje / prirediti množični… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mrtvíčnost — i ž (ȋ) 1. knjiž. duševna otopelost, ravnodušnost, nedejavnost: dvigniti se iz zagrenjene mrtvičnosti; mrtvičnost družbe 2. med. neobčutljivost, brezčutnost: zastrupitev je poleg mrtvičnosti povzročila še bljuvanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
