- zasodíti
- in zasóditi -im dov., zasójen (ȋ ọ́) redko presoditi, pomisliti: zasodil je, da sta oba pojava povezana / po glasu je zasodil, da gre za mlajšo žensko
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.