- zasmrčáti
- -ím dov. (á í) začeti smrčati: komaj je zaspal, je že zasmrčal // ekspr. smrčeč zaspati: ulegel se je na klop in že naslednji hip zasmrčal
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zasmrčáti
Look at other dictionaries:
zadrnjóhati — am dov. (ọ̑) ekspr. zasmrčati: slišala je, da je ded v sosednji sobi zadrnjohal // zaspati: skrbi so mu branile, da bi zadrnjohal … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zahrčáti — ím dov. (á í) redko 1. zasmrčati: zadremal je in zahrčal; glasno zahrčati 2. zarezgetati: konj je zahrčal … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zahŕkati — am dov. (r̄ ȓ) 1. kratko, sunkovito izdihniti z namenom spraviti sluz iz grla: zakašljal je in zahrkal; od časa do časa je zahrkal ∙ ekspr. tako je, je zahrkal hrkajoče rekel 2. dati kratke, sunkovite glasove: razkačena kuna je zahrkala 3. star … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zahŕliti — im dov. (ŕ) nar. severovzhodno zasmrčati: speči je zahrlil // zaspati: legel je in takoj trdno zahrlil … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zahrščáti — ím dov. (á í) star. 1. zahreščati: pesek je zahrščal pod njeno stopinjo 2. zasmrčati: glasno je zahrščal … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zažágati — am dov. (ȃ) 1. začeti žagati: zažagati po narisani črti 2. z žago nekoliko zarezati: zažagati desko, drevo 3. z žaganjem narediti, izoblikovati v kaj: zažagati v letev široke reže 4. ekspr. oglasiti se z rezkimi, monotono ponavljajočimi se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
