zaslužíti — in zaslúžiti im dov. (ȋ ú) 1. navadno s prislovnim določilom dobiti kaj, navadno denar, za opravljeno delo, službo: ti ljudje dobro, slabo zaslužijo; koliko zaslužiš na mesec, uro; zasluži komaj za stanovanje in hrano; ekspr. veliko zasluži… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zaslúžiti — (što) svrš. 〈prez. zàslūžīm, pril. pr. īvši, prid. trp. zàslūžen〉 1. {{001f}}zaraditi 2. {{001f}}dobiti pravo nagrade, priznanja, pohvale, postati dostojan čega; zavrijediti … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
zaslužiti — zaslúžiti (što) svrš. <prez. zàslūžīm, pril. pr. īvši, prid. trp. zàslūžen> DEFINICIJA 1. zaraditi 2. dobiti pravo nagrade, priznanja, pohvale, postati dostojan čega; zavrijediti ETIMOLOGIJA vidi zasluga … Hrvatski jezični portal
búkve — kev ž mn. (ū ȗ) star. 1. večje število trdno sešitih tiskanih listov; knjiga: brati bukve, na bukve; tako stoji v bukvah; debele, stare bukve; latinske bukve / mašne bukve; pogledati v sanjske bukve 2. kot knjiga trdno sešiti listi za uradne… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krváv — a o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na kri: a) v roki je držal krvav nož; krvav sneg; imel je krvave dlani, roke; bolnikovo blato je bilo krvavo / otrok je ves potolčen in krvav; po obrazu je krvav; obveza je že krvava / krvav madež na obleki; srna je … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèzaslúžen — a o prid. (ȅ ú) 1. ki ni zaslužen: nezaslužen dobiček; nezasluženo plačilo 2. ki ga kdo ne zasluži, ga ni vreden: nezaslužena pohvala, slava; nezasluženo priznanje, spoštovanje / ekspr. zadelo ga je nezasluženo trpljenje nèzaslúženo prisl.:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oznanjeváti — újem nedov. (á ȗ) knjiž. 1. razširjati, učiti: oznanjevati resnico, zmoto; oznanjevati vero // pripovedovati, sporočati: rad oznanjuje novice / napis na kamnu oznanjuje, da tam počiva zaslužen mož 2. izražati, kazati: njegov obraz oznanjuje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prezaslúžen — žna o prid. (ú) ekspr. zelo zaslužen: zahvaliti se prezaslužnemu delavcu za njegov trud … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pritanéj — a m (ẹ̑) pri starih Grkih poslopje s sedežem mestne uprave: množica ljudi se je zbrala pred pritanejem // prostor v tem poslopju za pogostitve, prehranjevanje na državne stroške: kot zaslužen državljan se je hranil v pritaneju … Slovar slovenskega knjižnega jezika
priznánje — a s (ȃ) 1. glagolnik od priznati: doseči, izsiliti priznanje; lažno priznanje; priznanje zločina / priznanje napak, poraza / priznanje ljubezni / priznanje neodvisnosti države / priznanje veljavnosti dokumenta / družbeno, javno, posebno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika