Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
donácija — ž 1. {{001f}}dar, darovanje (umjetničke zbirke i sl.) 2. {{001f}}ukupnost predmeta koji su darovani [Mimarina ∼; ∼ u lijekovima] ✧ {{001f}}lat … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
donacija — donácija ž DEFINICIJA 1. dar, darovanje (umjetničke zbirke i sl.) 2. ukupnost predmeta koji su darovani [Mimarina donacija; donacija u lijekovima] ETIMOLOGIJA lat. donatio ≃ donare: darovati ≃ donum: dar … Hrvatski jezični portal
dár — ú stil. a m, tož. mn. stil. darí (ȃ) 1. kar je dano komu v last brez plačila: dati dar; deliti darove; dobiti, prejeti v dar od koga; prinesti v dar; lep dar / dar narave; vznes. darovi zemlje pridelki / žgalni dar v različnih religijah pridelek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
darovánjski — a o (ȃ) rel. pridevnik od darovanje: darovanjski spev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obhajílo — a s (í) rel. del maše, ko duhovnik obhaja: darovanje in obhajilo / iz cerkve je odšla med obhajilom / prvo obhajilo // posvečena hostija, ki se deli navadno med mašo; sveto rešnje telo: dati, sprejeti obhajilo; nesti obhajilo bolniku … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ófer — ófra m (ọ) nižje pog. dajanje denarja za cerkvene potrebe, včasih v zvezi s sprevodom vernikov okoli oltarja; cerkveno darovanje: v nedeljo bo ofer / iti k ofru ∙ star. dati komu ofer dar tudi ófar ja m (ọ̑) na Štajerskem in Koroškem, nekdaj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žgálen — lna o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na žganje, segrevanje: žgalna peč / žgalno varjenje 2. v različnih religijah nanašajoč se na darovanje obredne žrtve: žgalni oltar / žgalni dar pridelek ali žival, ki se sežge v čast božanstvu; žgalna daritev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žŕtev — tve ž (ȓ) 1. v različnih religijah žival, človek, ki se da, ponudi božanstvu v čast za pridobitev njegove naklonjenosti, navadno s posebnim obredom: položiti žrtev na žrtvenik; sežgati, zaklati žrtev; žrtvovati žrtev / žgalna žrtev žgalni dar /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
