- zarótnik
- -a m (ọ̑) kdor je udeležen pri zaroti: zarotniki so ubili kralja; odkriti zarotnike; proces proti zarotnikom / nacistični zarotniki proti ljudstvu
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zarótnik
Look at other dictionaries:
sòzarótnik — a m (ȍ ọ̑) zarotnik v razmerju do drugega zarotnika v isti zaroti: kljub mučenju ni izdal sozarotnikov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zarótnica — e ž (ọ̑) ženska oblika od zarotnik: nevarna zarotnica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
