- zaróčen
- -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na zaroko: zaročni obred / zaročni prstan
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zaročênec — nca m (é) zaročen moški: predstavila je svojega zaročenca // nav. dv. in mn. kdor je zaročen: srečanje zaročencev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zaročíti se — ím se dov., zaróčil se (ȋ í) slovesno, pred pričami medsebojno si obljubiti poroko: pol leta pred poroko sta se zaročila / zaročil se je s šefovo hčerjo zaročèn êna o: zaročeno dekle; bila sta zaročena en mesec … Slovar slovenskega knjižnega jezika