- zaréja
- -e ž (ẹ̑) star. zareditev, zaploditev: zareja plemenske živine / zareja mrčesa v stanovanju
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
žarėja — sf. (1) NdŽ, KŽ bot. 1. BzF202, LBŽ, LFIII324, NdŽ šakinys (Melandryum rubrum). 2. E gaisra (Lychnis) … Dictionary of the Lithuanian Language
zarejalíšče — a s (í) knjiž. kraj, prostor, kjer se kaj zareja: odpraviti zarejališča mrčesa / zarejališče nevarnih bolezni kotišče … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zaréjati — am nedov. (ẹ) delati, da kaka žival začne kje živeti zlasti v velikem številu: zarejati rake v reki zaréjati se začenjati živeti kje zlasti v velikem številu: v umazanih prostorih se zareja mrčes … Slovar slovenskega knjižnega jezika