zaigrávati — am nedov. (ȃ) 1. z igranjem, igro zapravljati: zaigravati plačo, posestvo; zaigravati s kartami // ekspr. z nepremišljenim vedenjem ali ravnanjem zapravljati: zdelo se ji je, da zaigrava svojo ljubezen, življenje 2. ekspr., s prislovnim… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dragocén — a o prid., dragocénejši (ẹ̄ ẹ) 1. ki ima veliko vrednost, visoko ceno: dragocen nakit; dragocena kristalna vaza; kupuje ji sama dragocena darila; dragoceno krzno, pohištvo / tako nastaja dragocena snov za rast organizma 2. ki se mu pripisuje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
fračkáti — ám nedov. (á ȃ) pog., ekspr. zapravljati, razmetavati (denar): tako fračka, da ne bo od premoženja nič ostalo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
frčkáti — ám nedov. (á ȃ) pog., ekspr. zapravljati, razmetavati (denar): zmeraj je brez denarja, ker tako frčka; frčkati po nepotrebnem / ne morem frčkati časa … Slovar slovenskega knjižnega jezika
frečkáti — ám nedov. (á ȃ) pog., ekspr. zapravljati, razmetavati (denar): če bo tako frečkal, kmalu ne bo imel ničesar več … Slovar slovenskega knjižnega jezika
geniálen — lna o prid. (ȃ) ki je izvirno ustvarjalen in ima najvišje duševne sposobnosti: genialen človek; genialen iznajditelj, slikar, znanstvenik / ekspr. za kaj takega mu ni treba biti ravno genialen // ki vsebuje, izraža izvirno ustvarjalnost in… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lótrica — e ž (ọ̄) star. vlačuga, prostitutka: zapravljati denar z lotricami … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèsmótrn — a o prid. (ȅ ọ̑) ki ni smotrn: dojenčkovi gibi so nesmotrni // nenačrten, nepremišljen: nesmotrno gospodarjenje; nesmotrno izkoriščanje gozdov / nesmotrno razpravljanje nèsmótrno prisl.: nesmotrno se gibati; nesmotrno zapravljati čas; sam.:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
níčen — 1 čna o prid. (ȋ) knjiž. 1. zelo majhen, neznaten: ta razdalja je v primeri z vesoljskimi nična / tuje težave so se mu zdele v primeri z lastnimi nične / spreti se zaradi nične malenkosti / med ljudmi se je počutil ničnega 2. ekspr. malovreden,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rabíti — in rábiti im nedov. (ȋ á) 1. delati, da kaj opravlja določeno delo, nalogo in s tem zadovoljuje potrebe koga; uporabljati: stroj dosti rabijo; plug je zarjavel, ker se ni rabil / to orodje še danes rabijo po hribovitih kmetijah; to zdravilo se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
