zapoznélec

-lca [lc in u̯c] m (ẹ̑) knjiž. kdor ostane, se zadrži kje dalj, kot se predvideva, pričakuje: ulice so bile prazne, zadnji zapoznelci so hiteli domov // kdor naredi kaj pozneje kot drugi; zamudnik: zapoznelci v uvajanju moderne tehnologije ● knjiž. bil je otrok zapoznelec starši so bili ob njegovem rojstvu že razmeroma stari