- zapovedljív
- -a -o prid. (ȋ í) ki (rad) zapoveduje: zapovedljiv človek / zapovedljiv glas zapovedljívo prisl.: zapovedljivo klicati
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zapovedljív
Look at other dictionaries:
zapovéden — dna o prid. (ẹ̄) zastar. zapovedljiv: zapoveden glas … Slovar slovenskega knjižnega jezika
