zaporédnost

zaporédnost
-i ž (ẹ̄) 1. značilnost zaporednega: zaporednost streh / zaporednost in istočasnost dogodkov 2. zaporedje: razvrstitev kritik po časovni zaporednosti; poznavanje zaporednosti geoloških dob / upoštevati zaporednost prosilcev vrstni red

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • in — vez. l. med členi v stavku 1. za vezanje dveh istovrstnih členov: oče in sin sta zdoma; prinesi kruha in sira; pospravi krožnike in kar je še na mizi; ves moker in premražen; ravnaj počasi in previdno; duh po mesu in (po) žganju / elipt. ne ve,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pa — prisl., ekspr. 1. izraža zavrnitev s popravkom: ne znaš. Pa znam; ti si kriv. Pa nisem; saj nisi bil zraven. Pa sem bil 2. navadno v vprašanjih poudarja ugibanje: kaj pa, če ga ne bo; kaj pa kričiš; kam pa greš; nekdo prihaja. Kdo pa / elipt. kam …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • periodizácija — e ž (á) knjiž. razdelitev česa na manjše zaključene enote glede na časovno zaporednost: predlagati novo periodizacijo; periodizacija sodobne slovenske književnosti; spremembe v periodizaciji zgodovine / literarnozgodovinska periodizacija …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • periodizírati — am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. razdeliti kaj na manjše zaključene enote glede na časovno zaporednost: periodizirati slovensko slovstvo / vseh razprav in študij ni mogoče natančno periodizirati / periodizirati ustvarjalnost pisatelja …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • povŕsti — in po vŕsti prisl. (ŕ) 1. izraža zapovrstnost, zaporednost: učitelj kliče učence povrsti; pripovedoval je povrsti, kaj je doživel / bil je predsednik deset let povrsti; ekspr. povej lepo povrsti, kje vse si bil; šli so povrsti drug za drugim /… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • sukcesíja — e ž (ȋ) knjiž. zaporednost, postopnost: sukcesija dveh pojavov / časovna sukcesija ♦ jur. pridobitev premoženja ali določenih pravic neposredno po kom drugem; nasledstvo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ter — vez. I. med členi v stavku 1. pri naštevanju, pri menjavanju z in za vezanje predzadnjega in zadnjega člena: prinesti pecivo in vino ter kozarce; kupiti sladkor in moko ter olje / v osmrtnicah žalujoči: hčerka Pavla z družino, sin Andrej, sestri… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”