lízniti — em dov. (í ȋ) redko 1. potegniti z jezikom po čem: telička ga je liznila po roki 2. nepreh., knjiž. švigniti, zaplapolati: tu in tam je še liznil plamen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
plahútniti — em dov. (ú ȗ) 1. hitro, slišno zamahniti s perutmi: ptič je plahutnil, a ni odletel; pren., knjiž. senca je plahutnila mimo okna 2. zaplapolati, zavihrati: jadro je plahutnilo in obmirovalo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zafrfotáti — ám tudi óčem dov. (á ȃ, ọ) 1. večkrat hitro, slišno zamahniti s perutmi: ptič je zafrfotal in odletel // frfotaje se premakniti: netopir je zafrfotal mimo 2. zaplapolati, zavihrati: zastave so zafrfotale v vetru … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zalízati — tudi zalizáti lížem dov. (í á í) 1. z lizanjem narediti, da kaj pride v določen položaj in tam ostane: zalizati zatrgano obnohtno kožico // ekspr. z gladenjem, česanjem narediti, da kaj pride v določen položaj in tam ostane: zmočila je glavnik in … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zaplahutáti — ám in zaplahútati am dov. (á ȃ; ū) 1. večkrat hitro, slišno zamahniti s perutmi: kokoši so zaplahutale / ptica zaplahuta in odleti; brezoseb. med drevjem je zaplahutalo / zaplahutati s krili, perutmi / ekspr. iz žepa je potegnil robec in… … Slovar slovenskega knjižnega jezika