zapirálo

zapirálo
-a s (á) priprava za zapiranje česa: okensko zapiralo; zapiralo za vrata; ročica, zob zapirala / pipe in druga zapirala

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно сделать НИР?

Look at other dictionaries:

  • zaklèp — épa m (ȅ ẹ) 1. zapiralo, pri katerem se zapirajoči element zapne, zatakne za kaj: zaklep se odpre, poči; zaklep blagajne; zaklep iz železa / nož na zaklep nož s pripravo, ki preprečuje, da bi se pregibno rezilo odpiralo, zapiralo samo 2. del… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dostòp — ópa m (ȍ ọ) 1. kraj, prostor, po katerem se da kam priti: turistično društvo je uredilo dostop do slapa; tam je zelo pripraven dostop do morja; dostopi na perone so funkcionalno postavljeni 2. možnost priti, vstopiti kam: obzidje je zapiralo… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • srobótje — a s (ọ̑) srobotova stebla, srobot: srobotje mu je zapiralo pot; robidovje in srobotje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zaklépen — pna o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na zaklepanje: zaklepni mehanizem ● zaklepni nož nož s pripravo, ki preprečuje, da bi se pregibno rezilo odpiralo, zapiralo samo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zapiráč — a m (á) 1. priprava za zapiranje česa; zapiralo: okenski zapirač; zapirač pri ročni torbici / zapirač vode; zapirač za plin 2. del strelnega orožja za zapiranje, polnjenje strelne cevi; zaklep: deli zapirača; kovinski zvok zapirača …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zapírati — am nedov. (ȋ ȋ) 1. dajati kaj v tak položaj a) da ni mogoč prehod, vstop ali izstop: zapirati okna, vrata b) da postaja notranjost nedostopna: zapirati predale / zapirati omare, sobe // z namestitvijo določenega dela na čem delati nedostopno… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zapóra — e ž (ọ̑) 1. naprava, ki onemogoča prehod: obiti zaporo; zapora iz kamenja; zapora na cesti / dvigniti zaporo po odhodu vlaka zapornico / brigada je prebila zaporo 2. knjiž. zapiralo: odpreti zaporo aktovke; steklenice z različnimi zaporami 3.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zatvòr — ôra m (ȍ ó) zastar. 1. zapor: odvesti koga v zatvor 2. zapiralo, zaklep: zatvor puške …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”