- zapeljevánje
- -a s (ȃ) glagolnik od zapeljevati: zapeljevanje h kraji / zapeljevanje deklet
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
hudíkov — a o prid. (í) evfem. hudičev: hudikovo zapeljevanje / zapletel se je v neko hudikovo afero / davi je ležala prav hudikova slana hudíkovo prisl.: imel je hudikovo dosti dela … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zapeljeválen — lna o prid. (ȃ) nanašajoč se na zapeljevanje: zapeljevalna spretnost / zapeljevalen prizor v drami … Slovar slovenskega knjižnega jezika