- zapeljáva
- -e ž (ȃ) glagolnik od zapeljati: zapeljava vozila čez sredino cestišča / zapeljava mladoletnikov v zločin
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zapeljáva
Look at other dictionaries:
zapeljávati — am nedov. (ȃ) 1. s prevoznim sredstvom spravljati kam; voziti: zapeljavati ranjence v bolnišnico // vozeč spravljati kam: ob dežju so zapeljavali vozove v kolnico 2. redko zapeljevati: očitali so mu, da zapeljava ljudi / zapeljavati dekleta … Slovar slovenskega knjižnega jezika
