- zaobséči
- -séžem dov., zaobsézi zaobsézite; zaobségel zaobségla; nam. zaobséč in zaobsèč (ẹ́) obseči: ta steber bi človek s težavo zaobsegel / s pogledom zaobseči pokrajino / publ.: avtor je skušal v razpravi zaobseči vsa dotedanja spoznanja o problemu prikazati, predstaviti; z zbirko zaobseči večino slovenske klasične književnosti zajeti; tega ni mogoče zaobseči z besedami izraziti zaobséžen -a -o: problem, zaobsežen v naslovu razprave; v tem delu je zaobseženo celotno povojno obdobje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.