Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zanosíti — nósim dov. (ȋ ọ) 1. priti v stanje, da začne v telesu nastajati nov organizem: žena je zanosila / zanositi otroka; niso vedeli, s kom je zanosila 2. star. ponositi: zanositi obleko zanóšen a o: zanošen otrok; oguljen in zanošen suknjič … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bombástičen — čna o prid. (á) pretirano zanosen, stilno nabrekel: bombastični govori o domovini; bombastičen slog; bombastične besede / bombastična reklama bombástično prisl.: bombastično govoriti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ditirámbičen — čna o prid. (á) knjiž. navdušen, zanosen: ditirambično pismo / ditirambična radost in vznesenost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ekstátičen — čna o prid. (á) nanašajoč se na ekstazo; zamaknjen, zanosen: ekstatično stanje / ekstatičen govor, ples / ekstatično veselje ekstátično prisl.: ekstatično vzklikati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
emfátičen — čna o prid. (á) knjiž. čustveno močno poudarjen; zanosen, vznesen: emfatičen nagovor; emfatični izrazi; emfatičen poudarek / emfatičen naslov knjige; emfatične fraze / delo je polno emfatičnega obsojanja vojne ♦ lingv. emfatična podaljšava… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vznosít — a o prid. (ȋ) zastar. 1. ponosen: vznosit stopati na krov / vznosita dežela 2. vznesen, zanosen: vznosito pripovedovanje / vznosit glas … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zanosít — a o prid. (ȋ) zastar. zanosen: zanosit mladenič / zanosit govor; zanosite besede zanosíto prisl.: zanosito peti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zdúšen — šna o prid. (ȗ) zastar. 1. navdušen, zanosen: zdušno odobravanje občinstva / biti zdušen za slovenstvo zelo vnet; zdušna molitev romarjev goreča 2. pošten, vesten: bil je zdušen trgovec, zato so radi kupovali pri njem zdúšno prisl.: zdušno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
