- zamújanje
- -a s (ú) glagolnik od zamujati: zamujanje pouka, službe / zamujanje rokov
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
kasnítev — tve ž (ȋ) knjiž. zamuda, zamujanje: kasnitve kooperantov / kasnitev z dobavljanjem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zamúden — 1 dna o prid., zamúdnejši (ú ū) 1. za katerega se porabi veliko časa: zamuden opravek; zamudna preiskava; priprava te jedi je zamudna; zamudno delo, obiranje 2. redko ki porabi za kako pot ali delo razmeroma dosti časa; počasen: zamuden delavec;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika