- zamolčevánje
- -a [u̯č] s (ȃ) glagolnik od zamolčevati: zamolčevanje napak / zamolčevanje znanstvenih dosežkov
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zavéden — dna o prid. (ẹ ẹ̄) 1. ki se zaveda svoje pripadnosti kaki skupnosti, nazoru in to tudi javno kaže, izraža: zaveden delavec, revolucionar; zaveden Slovenec; biti narodno, razredno, socialistično zaveden / po vojni je bil zelo zaveden… … Slovar slovenskega knjižnega jezika