zalúčati

zalúčati
tudi zalučáti -am, in zalúčati -am dov. (ú á ú; ū ȗ) vreči: zalučati kamen, kopje; zalučati torbo na tla, v kot / zalučati žogo visoko v zrak / zalučati komu očitke, žalitve v obraz

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужна курсовая?

Look at other dictionaries:

  • lučáj — a m (ȃ) 1. glagolnik od zalučati ali lučati: lučaj kamna; lučaj mreže, vrvi / z močnim lučajem je vrgel granato zamahom / z enim lučajem je podrl vse keglje; zadeti drevo s prvim lučajem ♦ šport. tekmovanje kegljačev v disciplini 8 x 200 lučajev …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”