- zalívanje
- -a s (í) glagolnik od zalivati: zalivanje rastlin / zalivanje vrta; kangla za zalivanje / juho porabimo za zalivanje omake / zalivanje udrtin / zalivanje z alkoholom / zalivanje otroka
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ЗАЛИВЩИК ШВОВ — самоходная машина на базе грузового автомобиля, предназначенная для доставки и поддержания в нагретом состоянии битумной мастики и заполнения ею швов в бетонных дорожных и аэродромных покрытиях (Болгарский язык; Български) заливач на шевове… … Строительный словарь
ЗАМОНОЛЙЧИВАНИЕ CTЫKOB — превращение в монолит зоны сопряжения двух или более сварных железобетонных конструкций (Болгарский язык; Български) замонолитване на шевове (Чешский язык; Čeština) zmonolitňování styků (Немецкий язык; Deutsch) Fugenverguß; Fugenvermörtelung… … Строительный словарь
cév — í ž, daj. mest. ed. cévi (ẹ̑) podolgovat, votel, navadno valjast predmet: cev pušča, se zamaši; napeljati vodovodne cevi; položiti odtočno cev; dolga, ravna cev; aluminijasta, cementna, gumijasta, steklena cev; brizgalna, dimna, grelna, plinska … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dèž — jà tudi ja [dǝž] m (ǝ̏ ȁ, ǝ̀) 1. padavine v obliki vodnih kapelj: dež curkoma lije; dež pada, rosi; dež je ponehal; pog. dež me je dobil; pog. dež gre dežuje; ti oblaki prinašajo dež; droben, gost, rahel dež; mrzel jesenski dež; ekspr. pohleven… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prevrélka — e ž (ẹ̑) vrtn. tekočina za zalivanje rastlin, nastala z naravnim vrenjem živalskih iztrebkov v vodi: prevrelka iz kurjakov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zadovóljen — jna o prid., zadovóljnejši (ọ ọ̄) 1. ki se duševno ugodno počuti zaradi doživljanja svojega stanja kot dovolj skladnega z lastnimi potrebami, željami: prijetno je delati v družbi zadovoljnih sodelavcev; zadovoljen je bil, da se je kar smehljal; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zaliválen — lna o prid. (ȃ) nanašajoč se na zalivanje: zalivalna posoda / zalivalna voda … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zaliválka — e [tudi u̯k] ž (ȃ) posoda s cevko za zalivanje: zalivati z zalivalko; zalivalka za sobne rastline / vrtna zalivalka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zalívek — vka m (ȋ) 1. knjiž. plomba: zob z zalivkom / zalivki na vagonih 2. vrtn. tekočina, tekoča snov za zalivanje rastlin, ki vsebuje gnojila: dati rastlinam zalivek / gnojilni zalivek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zalívka — e ž (ȋ) 1. knjiž. plomba: zalivka je padla iz zoba / dati zalivko na vagon, vrečo 2. vrtn. tekočina, tekoča snov za zalivanje rastlin, ki vsebuje gnojila: dati vrtnicam zalivko / gnojilna zalivka … Slovar slovenskega knjižnega jezika