- zaléten
- -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na zalet: zaletna dolžina / zaletna moč
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zaletéti se — ím se dov., zalêtel se (ẹ í) 1. hitro se premikajoč priti v sunkovit dotik s čim: v temi se zaleteti v zaboj; hote se zaleteti v koga / muha se zaleti v pajkovo mrežo // udariti s hitro vozečim vozilom ob kaj: zaleteti se z avtomobilom v drevo / … Slovar slovenskega knjižnega jezika