- zakovánje
- -a s (ȃ) glagolnik od zakovati: zakovanje okovov / zakovanje konja
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zakóven — vna o prid. (ọ̄) nanašajoč se na zakov ali zakovanje: zakovno mesto ♦ teh. zakovno kladivo kladivo za zakovanje kovic; žel. zakovni obroč obroč, ki se zakuje ob kolesni obroč, da ta ne more zdrkniti … Slovar slovenskega knjižnega jezika