zàklinjati — (koga, se) nesvrš. 〈prez. njēm (se), pril. sad. njūći (se), gl. im. ānje〉, {{c=1}}v. {{ref}}zakleti{{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
zaklinjati — zàklinjati (koga, se) nesvrš. <prez. njēm, pril. sad. njūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA v. zakleti ETIMOLOGIJA vidi zakleti … Hrvatski jezični portal
bogàtati — (∅) nesvrš. 〈prez. ām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje〉 stalno zaklinjati Bogom koga, moleći što od drugoga, pozivati se stalno na Boga … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
kúmiti — (koga) nesvrš. 〈prez. kȗmīm, pril. sad. kúmēći, gl. im. kúmljēnje〉 1. {{001f}}zaklinjati kumstvom, pozivati se na kumstvo 2. {{001f}}razg. usrdno moliti; preklinjati … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
bogatati — bogàtati (Ø) nesvrš. <prez. ām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA stalno zaklinjati Bogom koga, moleći što od drugoga, pozivati se stalno na Boga ETIMOLOGIJA vidi bogami … Hrvatski jezični portal
kumiti — kúmiti (koga) nesvrš. <prez. kȗmīm, pril. sad. kúmēći, gl. im. kúmljēnje> DEFINICIJA 1. zaklinjati kumstvom, pozivati se na kumstvo 2. razg. usrdno moliti; preklinjati ETIMOLOGIJA vidi kum … Hrvatski jezični portal
kléti — kólnem [u̯n] nedov., kolníte tudi kólnite; klél; nam. klét in klèt (ẹ ọ) 1. uporabljati grobe besede, besedne zveze, navadno v afektu: navadil se je kleti; vozniki so vpili in kleli; kolne kot Turek zelo; ekspr. klel je, da se je vse bliskalo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pridúšati se — am se nedov. (ū) ekspr. 1. preklinjati, navadno z besedami pri moji duši: ujezil se je in se začel pridušati; pridušati se in hudičati / kar je preveč, je pa preveč, se je pridušal jezil 2. prisegati, zaklinjati se: kričala je in se pridušala, da … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rotíti — ím nedov. (ȋ í) 1. nav. ekspr. zelo, vztrajno prositi: začel ga je rotiti, naj odide; rotil ga je za pomoč / pri najinem prijateljstvu te rotim, pusti ga / rotimo in prosimo vas, pomagajte nam 2. po ljudskem verovanju izgovarjati določene besede … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vériti se — im se nedov. (ẹ ẹ̑) star. prisegati, zaklinjati se: veril se je, da bo ostal zvest / veril se je pri spominu na očeta / upam, prijatelji, da vam bom kmalu pomagal, se je veril je zatrjeval, zagotavljal … Slovar slovenskega knjižnega jezika