- dajálniški
- -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na dajalnik: dajalniški predmet; dajalniška končnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
dátiven — vna o prid. (ȃ) lingv. dajalniški: dativni objekt … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prêdmet — éta m (é ẹ) 1. kar obstaja neodvisno od človekove zavesti, mišljenja in je zaznavno s čuti, umom, zlasti kot celota kakih lastnosti: opazovati, otipati predmet; poimenovati predmete; zaznavati predmete; dolg, ozek predmet; kovinski, topi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika