Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zajédati — am nedov. (ẹ) 1. živeti na škodo drugega organizma: ta rastlina zajeda drevesa; piškur zajeda ribe 2. ekspr. živeti od dela drugega, na škodo drugega: očitali so mu, da zajeda starše; ni hotel zajedati tovarišev ● knjiž. zaradi takih napak ga… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jêzik — íka m (é í) 1. gibljiv mišičnat organ v ustni votlini: jezik je volu molel iz gobca; dvigniti, premikati jezik; položiti tableto na jezik, pod jezik; ugrizniti se v jezik; ima rdeče pike na jeziku; tleskati z jezikom; otekel, raskav, razcepljen,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zòlj — zôlja in zólj a m (ȍ ó; ọ̑) zool., v zvezah: goveji zolj žuželka, katere ličinke se zajedajo v govedo, Hypoderma bovis; konjski zolj žuželka, katere ličinka zajeda konja, Gastrophilus intestinalis; ovčji zolj žuželka, katere ličinka zajeda ovco … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Tomo Česen — Nacimiento 5 de noviembre de 1959 … Wikipedia Español
Tomo Česen — Tomo Cesen (né le 5 novembre 1959 à Kranj, alors en Yougoslavie, aujourd hui en Slovènie), est un alpiniste slovène auteur d ascensions solitaires dans les Alpes (les faces nord du Cervin, de l Eiger et des Grandes Jorasses en hivernale) et en… … Wikipédia en Français
zajédalo — m onaj koji zajeda (koga), vrijeđa, upućuje ružne riječi [to/taj zajedalo, ta zajedala]; zajedljivac … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
zajedalo — zajédalo m DEFINICIJA onaj koji zajeda (koga), vrijeđa, upućuje ružne riječi; zajedljivac [to/taj zajedalo, ta zajedala] ETIMOLOGIJA vidi zajesti … Hrvatski jezični portal
kónjski — tudi kônjski a o prid. (ọ; ó) 1. nanašajoč se na konje: konjski hrbet, rep; konjska griva, koža; peketanje konjskih kopit; juha iz konjskega mesa / konjski gnoj; konjska figa okrogel iztrebek konja; konjska žima žima iz repa ali grive konja /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mórje — a stil. morjé á s (ọ̑; ẹ̑) 1. slana voda, ki napolnjuje vdolbine med celinami: odpluti na morje; reka se izliva v morje; vreči kaj v morje; vojskovati se tudi na morju; jadrati po morju; globoko, plitvo morje; potopljen na dno morja; gladina,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ógrc — a m (ọ̑) 1. loj, zastal v zunanjem delu žleze lojnice: iztiskati ogrce / po obrazu ima ogrce 2. agr. ličinka majskega hrošča in nekaterih drugih hroščev, ki objeda korenine, gomolje rastlin: uničevati ogrce; krt se hrani tudi z ogrci ◊ vet.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
