- žájbelj
- -blja tudi -na [bǝl] m (á) dišeča rastlina z dlakavimi listi in svetlo vijoličastimi cveti: žajbelj že cveti; nabirati žajbelj za čaj; grmički žajblja // žajbljev čaj: grgrati žajbelj
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
žájbelj
Look at other dictionaries:
ájbiš — a m (á) zdravilna vrtna rastlina z belimi ali svetlo rdečimi cveti; navadni slez: na vrtu imajo pelin, ajbiš in žajbelj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pêlin — ína m (é í) 1. zdravilna rastlina s svetlo sivimi listi grenkega okusa: na vrtu gojijo pelin in tudi žajbelj; dati, namočiti vršiček pelina v vino; grenek kot pelin 2. ekspr. kar je neprijetno, neugodno: v življenju je okusil veliko pelina; ne bi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žájbljev — a o prid. (á) nanašajoč se na žajbelj: žajbljev list / žajbljev čaj; žajbljev med … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žájbljevec — vca m (á) 1. žajbljev med: jesti žajbljevec 2. knjiž., redko žajbelj: utrgati list žajbljevca … Slovar slovenskega knjižnega jezika
