- zahódno...
- prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na zahoden: zahodnoevropski, zahodnoindijski, zahodnoslovenski
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zahóden — dna o prid., zahódnejši (ọ̑) nanašajoč se na zahod: a) zahodni del dežele; zahodna stran doline / zahodna Slovenija / zahodna smer / veter piha z zahodne strani z zahoda; na zahodni strani leži ravnina na zahodu / zahodni veter b) zahodni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kisál — i [au̯] ž (ȃ) nar. zahodno kisla repa ali kislo zelje: poln čeber kisali / svinjsko rebrce s kisaljo ∙ nar. zahodno jed ima preveč kisali je prekisla // kisla pijača: te kisali ne bom pil … Slovar slovenskega knjižnega jezika
opasílo — a s (í) nar. zahodno žegnanje, proščenje: v nedeljo bo opasilo ● nar. zahodno opasilo sveč okoli stebra pas … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šágra — e ž (ȃ) nar. zahodno žegnanje, proščenje: v nedeljo bo šagra ∙ nar. zahodno prirediti šagro zabavno prireditev, veselico … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Idioma esloveno — Esloveno Slovenščina Hablado en Eslovenia Austria … Wikipedia Español
angúrija — e ž (ú) nar. zahodno lubenica: zeleni olupki angurij / z angurijami zasajena njiva … Slovar slovenskega knjižnega jezika
balár — ja m (ȃ) nar. zahodno leseno plesišče na prostem, oder: zavrtela sta se po balarju … Slovar slovenskega knjižnega jezika
baréd — a m (ẹ̑) nar. zahodno neobdelan, zapuščen svet: ozki baredi s porumenelo travo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bèč — à in a [bǝč] m (ǝ̏ ȁ, ǝ̀) nar. zahodno sod … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bélče — ta [tudi u̯č] m (ẹ̑) nar. zahodno belkasta žival, navadno konj; belec: belče se je pognal v dir … Slovar slovenskega knjižnega jezika