zagotóvo

zagotóvo
in za gotóvo prisl. (ọ́) (prav) gotovo a) nav. ekspr.: takemu delu zagotovo ne bo kos; koga bo danes doletela sreča? Nekoga zagotovo / v povedni rabi zagotovo je, da bodo nekoč mladi prevzeli položaje in dolžnosti / to bom zagotovo končal do jutri; počakaj ga pred vrati, zagotovo pride b) v medmetni rabi: vrnila vam bo z obrestmi, zagotovo; jih boste pripeljali jutri? Da, zagotovo

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужна курсовая?

Look at other dictionaries:

  • zagotávljati — am nedov. (á) 1. delati, da kdo kaj zagotovo ima, dobi: dokler nam prijatelji zagotavljajo denar, pomoč, ne bo težav / te zmage mu že zagotavljajo prvo mesto // delati, da kdo kaj zagotovo lahko uresniči: z vojaki zagotavljati potnikom varno… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zagotovíti — ím dov., zagotóvil (ȋ í) 1. narediti, da kdo kaj zagotovo ima, dobi: zagotoviti komu denar, hrano; zagotoviti strokovnjake za gradnjo; zagotoviti si dovoljenje, vstopnico / zagotoviti komu izobrazbo, zaposlitev // narediti, da kdo kaj zagotovo… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • za — prisl. izraža soglasje, pritrditev: biti, govoriti za; glasovati za / dobro premisliti vse, kar govori za in proti; ekspr. nekateri so za, drugi proti; neskl. pril.: glasovi za; dokazi za in proti; sam.: ekspr. ob številnih proti je pričakoval… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • gotòv — óva o prid. (ȍ ọ) 1. s širokim pomenskim obsegom ki je v svoji končni obliki: na policah so stali že gotovi čevlji; knjiga bo kmalu gotova napisana, natisnjena; obleka še ni gotova narejena, sešita; večerja je gotova skuhana, pripravljena / na… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ošpíčiti — im dov. (í ȋ) pog. 1. ošiliti, priostriti: ošpičiti svinčnik / fižolovke so že ošpičili 2. ekspr. napraviti kaj neprimernega, nedovoljenega: to grdobijo ti je on ošpičil; iz hudobije sta mu jih že veliko ošpičila ošpíčen a o: ošpičen svinčnik ∙… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pádati — am nedov. (ā ȃ) 1. zaradi izgube ravnotežja, opore prihajati a) iz pokončnega položaja na tla zlasti v ležeči položaj: opotekal se je in padal; padati na obraz, naprej, vznak / drevesa so padala z velikim truščem; brazde so pri oranju lepo… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • prékla — e ž (ẹ̑) 1. tanjši kol, okrog katerega se ovija visoki fižol: ostriti, postavljati prekle; fižol se že ovija okrog prekel / fižolova prekla // tak kol sploh: s preklo klatiti sadje; bila je suha in dolga kot prekla; drži se, kot bi preklo požrl… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • primòj — medm. (ȍ) pog. izraža podkrepitev trditve: primoj, to bi naredil / v prislovni rabi zvečer bom za primoj doma zagotovo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • primòjdúš — in primojdúš medm. (ȍ ū; ū) pog. izraža močno podkrepitev trditve: tako dobro se ti ne bo več godilo, primojduš / v prislovni rabi: obljubil je za primojduš, da bo prišel; rekel je, da mu za primojduš ne da več denarja zagotovo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • primòjstókrat — in primojstókrat medm. (ȍ ọ̑; ọ̑) pog. izraža podkrepitev trditve: primojstokrat, da te ne razumem / v prislovni rabi za primojstokrat bom zvečer prišel zagotovo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”