- zadušítev
- -tve ž (ȋ) glagolnik od zadušiti: zadušitev s plinom; smrt zaradi zadušitve / zadušitev stavke, upora / zadušitev požara
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
krváv — a o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na kri: a) v roki je držal krvav nož; krvav sneg; imel je krvave dlani, roke; bolnikovo blato je bilo krvavo / otrok je ves potolčen in krvav; po obrazu je krvav; obveza je že krvava / krvav madež na obleki; srna je … Slovar slovenskega knjižnega jezika