- zádružnik
- in zadrúžnik -a m (á; ȗ) član zadruge: postati zadružnik; skupna lastnina zadružnikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nèzádružnik — tudi nèzadrúžnik a m (ȅ á; ȅ ȗ) kdor ni zadružnik: zadruge naj bi povezovale zadružnike in nezadružnike; kmetje nezadružniki … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ohíšnica — e ž (ȋ) v nekaterih socialističnih državah zemlja, ki jo ima zadružnik za osebno obdelavo: odmeriti ohišnico … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zádrugar — tudi zadrúgar ja m (á; ȗ) raba peša zadružnik: skupna sredstva zadrugarjev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zádružan — a in zadružàn in zadružán ána m (á; ȁ á; ȃ) 1. redko zadružnik: postati zadružan 2. lit. član literarno političnega dijaškega društva Zadruga ob koncu 19. stoletja: zbirališče zadružanov; ligaši in zadružani … Slovar slovenskega knjižnega jezika