Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zakímati — am dov. (ȋ) 1. z glavo narediti nekaj gibov, navadno navzdol in navzgor: konj od napora zakima / zakimati z glavo; pren., ekspr. klasje zakima v vetru // redko pokimati: namesto odgovora je samo zakimala / zakimala je: Glasba je nekaj najlepšega … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zakínkati — am dov. (ȋ) 1. z glavo narediti nekaj gibov, navadno navzdol in navzgor, zaradi slabosti, utrujenosti: če ga je pestoval pokonci, je otrok zakinkal / bil je tako slaboten, da mu je glava zakinkala // redko pokimati: zakinka in reče: Prav imaš 2 … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kínkniti — em dov. (í ȋ) ekspr. 1. zadremati, zaspati: utrujen je kinknil / glava mu je kinknila na prsi 2. redko pokimati: kinknil je z glavo, ne da bi kaj rekel … Slovar slovenskega knjižnega jezika
občeméti — ím [čǝm] dov., občemì (ẹ í) 1. ostati v sedečem položaju negiben in tih: skril se je med grmovje in občemel / ekspr. roke so občemele na mizi 2. ekspr. zadremati: naslonil je glavo na kolena in občemel … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pokínkati — am dov. (ȋ) ekspr. zadremati, zaspati: malo je pokinkal // pokimati: v odgovor se mu je nasmehnila in mu pokinkala … Slovar slovenskega knjižnega jezika
začeméti — ím [čǝm] dov., začemì (ẹ í) ekspr. zadremati: od utrujenosti je začemel kar za mizo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
začuméti — ím dov. (ẹ í) ekspr. zadremati: proti jutru je malo začumel … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zadremávhati — am dov. (ȃ) ekspr. zadovoljno zadremati: legel je na sonce in zadremavhal … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zadremúckati — am dov. (ȗ) ekspr. lahno zadremati: zadremuckati na soncu / še malo bo zadremuckal zaspal … Slovar slovenskega knjižnega jezika
