- začímba
- -e ž (ȋ) snov, ki daje hrani prijeten, navadno ostrejši okus: dodajati hrani začimbe; močna začimba; sol, poper in druge začimbe; pren., ekspr. članek je poln senzacionalističnih začimb
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zàčimba — ž 〈G mn ā/ ī〉 1. {{001f}}{{c=1}}v. {{ref}}začin{{/ref}} 2. {{001f}}začinjanje jela različitim začinima … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
začimba — zàčimba ž <G mn ā/ ī> DEFINICIJA 1. v. začin 2. začinjanje jela različitim začinima ETIMOLOGIJA vidi začiniti … Hrvatski jezični portal
muškáten — tna o prid. (ȃ) nanašajoč se na muškat: muškatni nasadi / muškatni vonj ◊ agr. muškatni silvanec muškat z zelenkasto rumenimi grozdi; gastr. muškatni cvet posušeni cveti muškata, ki se uporabljajo kot začimba; muškatni orešček drobnemu orehu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
záčin — m ono što se dodaje jelu radi poboljšanja okusa (ob. ulje, ocat, sol itd.); mirodija, začimba … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
začin — záčin m DEFINICIJA ono što se dodaje jelu radi poboljšanja okusa (ob. ulje, ocat, sol itd.); mirodija, začimba ETIMOLOGIJA vidi začiniti … Hrvatski jezični portal
curry — ja [kári] m (ȃ) gastr. ostra indijska začimba, mešanica raznih dišav: s curryjem začinjena jed … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gorčíca — tudi górčica e ž (í; ọ̑) 1. bot. enoletna rastlina s celimi ali pernato razdeljenimi listi in rumenimi cveti, Sinapis: bela gorčica; njivska gorčica 2. pikantna začimba, pripravljena iz semen bele gorčice in dodatkov: hrenovke, klobase z gorčico … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kápra — e ž (ȃ) nav. mn., gastr. popek kaprovca, ki se uporablja kot začimba: vložiti kapre v kis; sesekljane kapre / omaka iz kaper … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kardamóm — in kardamón a m (ọ̑; ọ̑) bot. tropska rastlina z zelenkasto belimi cveti, katere plodovi se uporabljajo kot začimba, Elettaria cardamomum: gojiti kardamom // gastr. posušeni plodovi te rastline: kardamom in cimet … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kís — a m (ȋ) tekočina kislega okusa, ki se uporablja zlasti kot začimba: dodati, vliti kis na solato; olje in kis / jabolčni, sadni, vinski kis … Slovar slovenskega knjižnega jezika