- začêliti
- -im in začelíti -čélim dov. (é; ȋ ẹ́) les. prižagati les pravokotno na vzdolžno os ali prižagati ga na določeno dolžino: začeliti hlode
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
začêliti
Look at other dictionaries:
zacelíti — in zacéliti im, in zacéliti im dov. (ȋ ẹ; ẹ ẹ̄) nav. 3. os. narediti kaj celo, navadno rane: zaceliti rano z mazilom; razjeda se noče zaceliti; brezoseb. še zdaj se mu ni zacelilo / okleščena debla smrek so se že zacelila zarasla zacéljen a o … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèzaceljív — a o prid. (ȅ ȋ ȅ í) ki se ne da zaceliti: rana je nezaceljiva; pren. nezaceljiva rana nesrečne ljubezni … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pocelíti — in pocéliti im, in pocéliti im dov. (ȋ ẹ; ẹ ẹ̄) nav. 3. os. drugega za drugim zaceliti: mazilo je pocelilo rane; praske so se mu pocelile / roka se je pocelila … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zabrazgotíniti se — im se dov. (í ȋ) nav. 3. os., med. zaceliti se tako, da nastane brazgotina: rana se je zabrazgotinila zabrazgotínjen a o: zabrazgotinjena opeklina … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zacelítev — tve ž (ȋ) glagolnik od zaceliti: zacelitev rane … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zaceljív — a o prid. (ȋ í) ki se da zaceliti: rana je zaceljiva … Slovar slovenskega knjižnega jezika
