- zabrékel
- -kla -o [ǝu̯] prid. (ẹ́) ki ima povečan obseg zaradi nabiranja, pritiska tekočine: zabrekle veke; žile na vratu so zabrekle / biti zabrekel v obraz zabuhel; prim. zabrekniti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zabrékniti — em dov. (ẹ ẹ̑) postati po obsegu večji zaradi nabiranja, pritiska tekočine: noga je zabreknila; zaradi zastoja krvi žile zabreknejo zabréknjen a o: zabreknjeni gležnji; prim. zabrekel … Slovar slovenskega knjižnega jezika