- vznesênost
- -i ž (é) stanje vznesenega človeka: vznesenost jih je minila, prevzela; govoriti v vznesenosti / vznesenost besed, čustev
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
vznesênost
Look at other dictionaries:
deklamatóričnost — i ž (ọ) slabš. vsebinsko prazna vznesenost: njegovi poeziji so očitali deklamatoričnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
deklamátorstvo — a s (ȃ) slabš. vsebinsko prazna vznesenost: ustavni zakon naj bo brez puhlega političnega deklamatorstva / patetično in privzdignjeno deklamatorstvo našega igralca … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ditirámbičen — čna o prid. (á) knjiž. navdušen, zanosen: ditirambično pismo / ditirambična radost in vznesenost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
emfáza — e ž (ȃ) knjiž. močna čustvena vznemirjenost zaradi navdušenja; zanos, vznesenost: govornika je zaneslo v emfazo / opera se zaključi s posebno glasbeno emfazo ◊ lingv. izrazito poudarjanje posameznih zlogov ali besed zaradi določenega namena; lit … Slovar slovenskega knjižnega jezika
patétika — e ž (ẹ) pretirano navdušenje, pretirana vznesenost: njegova patetika je vzbudila posmeh; slabš. frazerska patetika / pri predavanju je zašel v patetiko … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pátos — a m (ȃ) pretirano navdušenje, pretirana vznesenost: odigrati vlogo brez patosa; s patosom je pripovedoval o svojih uspehih; deklamatorski patos; ekspr. nabrekel patos / ekspr. vse čustvo je bilo le sentimentalen patos … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vznòs — vznôsa m (ȍ ó) zastar. 1. prenos navzgor, dvig: vznos težkih bremen z dvigalom ♦ šport. vznos nog dvig iztegnjenih nog 2. vznesenost, zanos: čustvo daje volji vznos / reči z vznosom / pesniški vznos … Slovar slovenskega knjižnega jezika
