- vzhodnjáški
- -a -o prid. (á) nanašajoč se na vzhodnjake: vzhodnjaški obraz; vzhodnjaška mirnost / vzhodnjaški običaji
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
vzhodnjáški
Look at other dictionaries:
fatalízem — zma m (ȋ) verovanje v neizbežnost usode, vdanost v usodo: tolažiti se s fatalizmom; vzhodnjaški fatalizem; boj zoper fatalizem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
iztóčen — čna o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na iztok: iztočna cev, odprtina, pipa ♦ teh. iztočna hitrost hitrost, s katero tekočina odteka skozi kontrolno mejo 2. zastar. vzhoden: iztočni deli dežele / iztočni običaji vzhodnjaški … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jútrovski — a o prid. (ú) star. orientalski, vzhodnjaški: oblečen v jutrovska oblačila s turbanom na glavi / jutrovske oči … Slovar slovenskega knjižnega jezika
taburét — a m (ẹ̑) nizek stol brez naslonjala: okrogel, rezljan taburet; vzhodnjaški taburet; mizica s taburetom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzhóden — dna o prid., vzhódnejši (ọ̑) nanašajoč se na vzhod: a) vzhodni del države, gorovja; cesta obide mesto po vzhodni strani / vzhodna Italija / vzhodna smer / veter piha z vzhodne strani z vzhoda; na vzhodno stran se razprostirajo gozdovi na vzhod,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vztóčen — čna o prid. (ọ̑) zastar. vzhoden: vztočna obala jezera / vztočni jeziki orientalski; vztočni obrazi vzhodnjaški … Slovar slovenskega knjižnega jezika
