brídek — dka o stil. ó prid., bridkéjši tudi brídkejši (í ȋ) 1. nav. ekspr. ki vzbuja duševno bolečino: obšel ga je bridek spomin; izučile ga bodo bridke izkušnje; prizadejal mu je marsikatero bridko uro; ganila ga je njena bridka usoda / bridek smeh;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nad — predl. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka nád (ȃ) 1. za izražanje premikanja k zgornji strani česa, ne da bi nastal neposreden dotik, ali dosege takega položaja: nad naše kraje doteka hladen zrak; balon se je dvignil… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prikipéti — ím dov., tudi prikípel (ẹ í) 1. silovito, peneč se priteči: lava je prikipela do roba žrela in se razlila 2. ekspr. tekoč se pojaviti: hladen vrelec je prikipel iz zemlje / solze so ji prikipele v oči ● ekspr. iz mladih grl je prikipela pesem… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pritajíti — ím dov., pritájil (ȋ í) 1. narediti, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti; prikriti: pritajiti komu dolg, dejansko stanje / pritajiti denar // narediti, da kdo česa ne more opaziti: pritajiti svoja čustva; pritajila je veselje ob njegovem… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
privréti — vrèm dov. (ẹ ȅ) 1. silovito, peneč se priteči: iz kraterja je privrela lava; voda privre iz zemlje // ekspr. tekoč se pojaviti: studenec je privrel izpod skale / v oči so ji privrele solze ∙ ekspr. te besede so nenadoma privrele iz njega… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rés — prisl. (ẹ̑) 1. navadno v povedni rabi izraža, da je kaj v skladu z resničnostjo: ne morem verjeti, da je res; tisto, o čemer se dosti govori, je navadno res; kaj bi tajil, ko pa je res; vprašanje je, če je res in koliko je res; to ni res;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzdíhati — am stil. vzdíšem nedov. (ȋ) star. vzdihovati: bolnik toži in vzdiha; vzdihati od sreče; tiho, žalostno vzdihati / vzdihati za kom / veter otožno vzdiha okrog hiš … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzdihávati — am nedov. (ȃ) 1. star. vzdihovati: odkar ji je umrl mož, samo joka in vzdihava; žalostno vzdihavati 2. zastar. vdihavati: globoko vzdihavati gozdni zrak … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzdihovánje — a s (ȃ) glagolnik od vzdihovati: vzdihovanje je pojemalo / zaman je bilo vzdihovanje po starih časih / vzdihovanje zaradi revščine … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žál — 1 a m (ȃ) knjiž., redko peščena (morska) obala: valovi pljuskajo na žal / morski žal 2 a [tudi žau̯] m (ȃ) zastar. žalost: njegov žal izvira iz razočaranj / reči v tonu iskrenega žala obžalovanja i [tudi žau̯] ž (ȃ) zastar. 1. žalost: žal jo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
