bolán — bólna o tudi ó [u̯n] prid. (ȃ ọ) 1. ki ima bolezen, ant. zdrav: bolan otrok; njegov oče je že dolgo bolan; že celo zimo leži bolan; videti je bolan; naredil se je bolnega; doma ima bolno mater; bolan na pljučih, na srcu; bolan na smrt, za smrt; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
olájšanost — i ž (ȃ) lastnost, značilnost olajšanega: olajšanost prevoza / redko vzdihniti z olajšanostjo olajšanjem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
olájšati — am dov. (ȃ) 1. narediti kaj manj neprijetno, manj hudo: olajšati komu bolečine, trpljenje; olajšati položaj brezdomcev po potresu; olajšati si bridko usodo / to bo njegovo stališče olajšalo // narediti kaj manj naporno, težavno: olajšati prehod… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
slíšen — šna o prid. (í ȋ) ki se da slišati: vidni in slišni znaki; krik je bil kljub veliki oddaljenosti še slišen; komaj slišne stopinje / v njegovem glasu je bila prikrita, vendar slišna jeza / vajino šepetanje je preveč slišno glasno ♦ fiz. slišna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sôpsti — sôpem nedov., sópel in sôpel sôpla (ó) 1. težko, glasno dihati: bolnik je stokal in sopel; nadušljivo, razburjeno sopsti; sopel je, kakor da bi mu ležal kamen na prsih; sope kot kovaški meh / razburjen je bil in težko je sopel / počasi je sopel… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stréti — strèm tudi stárem dov., strì stríte; stŕl (ẹ ȅ, á) 1. s silo, pritiskom narediti, da kaj ni več celo: streti lešnik, oreh; streti lupino; streti s kleščami; zaradi nepazljivosti so se jajca strla / streti kozarec, posodo / pri mučenju so mu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzdahníti — in vzdáhniti em dov. (ȋ á) star. vzdihniti: zamahne z roko in vzdahne / potem je vzdahnila: Ah, kje je že tisto … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zaskrbéti — ím dov. (ẹ í) brezoseb. začutiti nemir, tesnobo zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim: zaskrbelo jo je za otroka; zaskrbelo ga je, da so na napačni poti / v osebni rabi: dolgovi so nas zaskrbeli; poslabšanje stanja jih je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zdahníti — in zdáhniti em dov. (ȋ á) star. vzdihniti: globoko je zdahnila / besedo je komaj slišno zdahnila ● evfem., redko zdahniti dušo umreti zdahníti se in zdáhniti se oddahniti se: počakaj, da se malo zdahnem; prim. izdahniti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zdíhniti — em dov. (í ȋ) vzdihniti: samo zdihnil je in odšel; globoko, iz srca zdihniti ● evfem. dolgo je bolehal, zdaj pa je zdihnil umrl; evfem. zdihniti dušo umreti; ekspr. lahko noč, je zdihnil zelo tiho rekel; prim. izdihniti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
