vzboklína

vzboklína
-e ž (í) kar je na ravni površini navzgor, navzven ukrivljeno: na cesti so jame in vzbokline; zravnati vzbokline; kamnite vzbokline; telesne vzbokline; vzbokline na stropu; ploskve brez vzboklin / vzboklina stopala vzbočenost, vzboklosttisk. tisk z vzbokline tiskanje z vzboklih delov tiskovne plošče; visoki tisk

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем решить контрольную работу

Look at other dictionaries:

  • bočína — e ž (í) knjiž. vzboklina, izboklina: bočina ščita …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • boklína — e ž (í) knjiž. vzboklina, izboklina: boklina ščita …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dójka — e ž (ọ̄) 1. vzboklina na ženskem oprsju z mlečnimi žlezami: otrok išče materino dojko; ohlapna dojka; vnetje dojk; rak na dojki 2. knjiž. dojilja: namesto matere ga je dojila dojka …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izbočína — e ž (í) knjiž. vzboklina, izboklina: izbočine in vdolbine …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izbòk — óka m (ȍ ọ̑) redko vzboklina, izboklina: vbokline in izboki / zaradi izboka se je zid podrl …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izbúh — a m (ȗ) redko vzboklina, izboklina: kamnit izbuh …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izbuhlína — e ž (í) redko 1. oteklina, buška: njegov obraz je bil poln izbuhlin 2. vzboklina, izboklina: izbuhline na cesti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • papiláren — rna o prid. (ȃ) nanašajoč se na papilo: papilarna plast ♦ jur. papilarni vzorec vzorec, ki ga sestavljajo papilarne črte; papilarna črta vzboklina na povrhnjici prstov, dlani in podplatov …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • rób — 1 a m, mn. robóvi stil. róbi; mest. mn. stil. robéh; im., tož. dv. stil. robá (ọ̑) 1. skrajni zunanji del česa: rob tkanine se cefra; obrezati, utrditi, zgladiti rob; zakriti rob obloge z letvico; pola papirja z nazobčanim robom; robovi deske /… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • sèsek — ska in sesèk skà in sêsek in sések ska [prva in druga oblika sǝs] m (ǝ̄; ǝ̏ ȁ; é; ẹ̄) 1. vzboklina na trebuhu samice, iz katere mladič sesa mleko: obrisati seske pred molžo; kozji, kravji seski; majhen, nerazvit sesek; vnetje seskov / odstaviti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”