- vtík
- -a m (ȋ) glagolnik od vtakniti: onemogočiti vtik roke v stroj
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
vtíčen — čna o prid. (ȋ) nanašajoč se na vtik: vtično mesto ♦ elektr. (vtična) razvodnica … Slovar slovenskega knjižnega jezika