vtém

vtém
in vtèm prisl. (ẹ̑; ȅ) 1. medtem: mi smo delali, vtem je on lenaril; usedi se, jaz bom vtem skuhala kavo 2. tedaj: obrnil se je proti oknu, vtem je nekdo naglo odprl vrata; stali so na dvorišču. Vtem je prišla soseda vtém ko in vtèm ko vez., v časovnih odvisnih stavkih medtem ko: vtem ko je čakal na pijačo, se je razgledal po gostilni / oni dobijo vse, vtem ko mi samo najnujnejše

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать реферат

Look at other dictionaries:

  • kdó — kóga zaim., kómu, kóga, kóm, kóm (ọ̄) 1. izraža vprašanje po neznani osebi: kdo je to napisal? koga si srečal? s kom se pogovarjaš? / kdo od vas ga pozna? / kot klic pri dražbi kdo da več? kot poziv straže kdo tam? / ekspr.: pa delal, kdo bo;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • v — [vé in vǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, v véja tudi v ja (ẹ̄; ǝ̏) triindvajseta črka slovenske abecede: napiši v; veliki V // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: izgovoriti v ◊ lingv. dvoustnični v; obl. V izrez izrez v obliki… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • v... — predpona 1. v glagolskih sestavljenkah, včasih okrepljena z v za izražanje a) premikanja ali usmerjenosti v notranjost česa: vkorakati, vpluti / vstopiti v hišo / vbočiti, vlomiti / vpasti v besedo b) spravljanja česa v omejen prostor ali v snov …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”