vélnica — e [u̯n] ž (ẹ̑) 1. navadno lesena priprava za zajemanje žita, moke: z velnico vsipati žito v vrečo / dodati velnico moke 2. nekdaj lesena, lopati podobna priprava za vejanje: z velnico metati žito iz kota v kot; ročaj velnice … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vsípanje — a s (ȋ) glagolnik od vsipati: vsipanje zrnja v vrečo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vsipávati — am nedov. (ȃ) vsipati: mlinar vsipava zrnje v grot … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zasípati — am tudi ljem nedov. (ȋ ȋ) 1. zakrivati, prekrivati kaj s čim sipkim, drobnim: zasipati krsto; zasipati repo v jami; zasipati s kamenjem, z zemljo / reke zasipajo bregove, polja s peskom; veter zasipa poti z listjem // s spravljanjem česa… … Slovar slovenskega knjižnega jezika