- vsíkdar
- tudi vsikdàr prisl. (ȋ; ȁ) star. zmeraj, vedno: vsikdar je bil ponosen na sorodstvo, ki ju je vezalo; prizadeval si je biti vsikdar in povsod razumljiv
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.