- vsevéden
- -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) nav. ekspr. ki vse ve: vsevedni ljudje; biti vseveden; delati se vsevednega / vsevedni nauk ♦ rel. vsevedni Bog vsevédno prisl.: vsevedno odgovarjati na vprašanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
vsevéden
Look at other dictionaries:
màh — tudi máh máha m (ȁ á; ȃ) 1. glagolnik od mahniti: rahel mah; mah z mečem, veslom (pri veslanju); mah z roko / z enim mahom je podrl nasprotnika 2. star. razmah, polet: dati maha svojim čustvom; stvar je dobila še večji mah 3. star. trenutek,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vse... — ali vsè... prvi del zloženk (ȅ) nanašajoč se na ves ali vse: vsečloveški, vsedržaven, vseevropski; vseobvezen, vseveden, vsezmožen; vsedober, vsevečen; vseodrešujoč, vserazumevajoč; vsenaokoli, vsepovsod … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vsegavéden — dna o prid. (ẹ ẹ̄) knjiž. vseveden: nobeden ni vsegaveden … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vsevéd — a m (ẹ̑) knjiž. vseveden človek: bil je nekakšen vseved; modrost starih vsevedov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vsevédec — dca m (ẹ̑) knjiž. vseveden človek: gledališki vsevedec / vaški posebnež in vsevedec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vsevédež — a m (ẹ̑) ekspr. vseveden človek: imeti sloves vsevedeža … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vsevédnež — a m (ẹ̑) ekspr. vseveden človek: samozavesten vsevednež … Slovar slovenskega knjižnega jezika
