- vsevéčen
- -čna -o prid. (ẹ̄) knjiž. večen: vsevečna modrost / vsevečno iskanje skrivnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
vse... — ali vsè... prvi del zloženk (ȅ) nanašajoč se na ves ali vse: vsečloveški, vsedržaven, vseevropski; vseobvezen, vseveden, vsezmožen; vsedober, vsevečen; vseodrešujoč, vserazumevajoč; vsenaokoli, vsepovsod … Slovar slovenskega knjižnega jezika