- vsesávanje
- -a [sǝs in ses] s (ȃ) glagolnik od vsesavati: vsesavanje premogovega prahu; cev za vsesavanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
aspirácija — e ž (á) nav. mn., knjiž. prizadevanje za kaj; težnja, želja: uresničili so svoje politične aspiracije; visoke aspiracije; imperialistične, nacionalistične aspiracije; kulturne, umetniške aspiracije; tuje aspiracije po naši zemlji ◊ lingv. izgovor … Slovar slovenskega knjižnega jezika
aspirátor — ja m (ȃ) teh. priprava za izsesavanje ali vsesavanje, zlasti zraka: z aspiratorjem izsesati gnoj; z aspiratorjem čistiti žito / aspirator za čiščenje preprog … Slovar slovenskega knjižnega jezika