posadíti — ím dov., posádil (ȋ í) 1. drugega za drugim vsaditi: posaditi drevje na vrtu; posaditi zelje / posaditi fižol, krompir / posaditi češnjo vsaditi // s sajenjem narediti, da je, raste kaj na vsej površini: posaditi vrt s sadjem 2. narediti, da kdo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
implantírati — am dov. in nedov. (ȋ) med. vnesti tujo, navadno umetno snov v telo, vsaditi: implantirati kovinski kolčni sklep, srčno zaklopko … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obdélati — am dov. (ẹ ẹ̑) 1. načrtno pripraviti zemljo in vanjo vsaditi, vsejati: obdelati ledino; obdelati nove površine zemlje; obdelati z lopato, plugom, kmetijskimi stroji 2. z orodjem, strojem ali določenim postopkom dati čemu določeno obliko,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podsadíti — ím dov., podsádil; podsajèn (ȋ í) agr. 1. gozd. vsaditi novo rastlino a) pod starejšo rastlino: v borov gozd je podsadil smreke b) na mesto odmrle rastline: vse praznine v vinogradu je podsadil z dobrimi cepljenkami 2. dati valiti: koklji… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
posájati — am nedov. (á) 1. drugega za drugim vsaditi: posajati rože / na vrtu je posajal krompir 2. povzročati, da se kdo znajde v sedečem položaju: otroke je drugega za drugim posajal na voz / žena je goste posajala za mizo / ekspr. klobuk je navadno trdo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
preplítev — tva o prid. (í) preveč plitev: preplitev krožnik; preplitva jama / dno je preplitvo / preplitva ženska / ekspr. preplitve misli preplítvo prisl.: preplitvo vsaditi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
presadíti — ím dov., presádil (ȋ í) 1. izkopati rastlino in jo drugam vsaditi: presaditi okrasni grm; vrtnar je hruško presadil v boljšo zemljo / spomladi je presadila vse lončnice; pren. starega človeka ni mogoče presaditi v tuje okolje 2. med. narediti,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ròj — rôja m (ȍ ó) 1. skupina čebel, ki z matico zapusti panj: roj sede na vejo, visi na veji; postaviti panj pod roj; število rojev // rojenje: čebele se pripravljajo na roj; šumeli so kot čebele pred rojem 2. večja skupina letečih živali iste vrste … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ulônčiti — im dov. (ō ȏ) vrtn. dati, vsaditi v lonec: ulončiti grmovnice ulônčen a o: ulončena rastlina … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vršíček — čka m (ȋ) 1. zgornji del rastline, drevesa, kjer ta raste v višino: iz snega so moleli brinovi vršički / poščipati rastlinam vršičke, da bolj košato rastejo; gosenice so pojedle vršičke sadik / splezati v vršiček drevesa; najlepši sadeži so v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika