- vŕvje
- -a tudi vrvjè -à s (ȓ; ȅ ȁ) več vrvi, vrvi: napeti, zviti vrvje; novo vrvje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
vóžje — a s (ọ̄) nar. severovzhodno vrvje: odvezati vožje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vrvíšče — a s (í) knjiž. vrvje: mornarji plezajo po vrvišču ♦ gled. prostor nad odrom z mrežno konstrukcijo, na katero so pritrjene naprave za obešanje scenskih elementov … Slovar slovenskega knjižnega jezika